Mojca Mihelič tipično z gonjo proti staršem, z iluzijo, da tako rešuje svoj problem z ravnatelji

Mojca Mihelič tipično z gonjo proti staršem, z iluzijo, da tako rešuje svoj problem z ravnatelji

5
 m

Darinka Radoja: Prav ravnatelji so tisti, ki jim gre izobraževanje na domu najbolj v nos in so spisali predlog za uničenje te oblike izobraževanja pri nas. Tale gospa Mojca MIhelič pa je njihova najbolj tipična predstavnica. Ker nič ne razkriva njihove nesposobnosti bolj kot starši, ki bolje in učinkoviteje opravijo njihovo nalogo. In to jih boli. Tako zelo jih boli, da bi nas najraje zbrisali z obličja Zemlje. Ne vem, če sem že kdaj v kakem takem intervjuju zaznala toliko nastrojenosti proti staršem.

Učitelje bi se po njenem kar moralo spoštovat samo zato, ker so učitelji, staršev pa ni treba. Če pride nek starš razburjen do učitelja, verjetno za to obstaja nek razlog. Sama sem kot starš vedno znala take razloge normalno skomunicirat, je pa v devetih letih hčerinega šolanja bilo tudi nekaj izjem, ki smo jih potem reševali preko ravnateljice in Zavoda za šolstvo, ker drugače pač ni šlo. Kot smo različni starši, so različni tudi učitelji, vsi smo samo ljudje in vsi si moramo spoštovanje ZASLUŽITI, nam ne pripada zaradi kateregakoli naziva ali funkcije, ki jo opravljamo.

Njene mokre sanje o pogodbi s šolo, s katero bi starši prepustili popolno avtonomijo šoli, kažejo na to, kam pes taco moli. Iz podaljšanega bivanja, katerega osnovni namen je varstvo otrok dokler so starši v službi, je nastal razširjen program, ki ga po njenih besedah starši ne smemo več motiti. Torej se otrokov urnik avtomatsko podaljša, kar močno zaudarja po celodnevni šoli.

Zelo bodejo v oči tudi njeni komentarji in konkretni primeri, ki kažejo na sistemsko šolsko omejenost in birokratsko razmišljanje. Pravi, da starši ne bi smeli sami doma učiti otrok matematike, še preden jo imajo v šoli, ker ga ne bomo pravilno naučili. Kaj pa, ko se otrok sam nauči, ker ga to zanima?

Po besedah gospe Mojce Mihelič je samo šolski način pravi, čeprav tako v matematiki kot v življenju vedno obstaja več različnih poti do cilja.
Po mnenju predstavnikov javnih institucij naj bi obstajala samo ena in edina pot za izobraževanje in ocenjevanje otrok, in sicer preko formalnega šolskega sistema. Kako omejen moraš biti, da v dobi digitalizacije ohranjaš takšno mnenje in stališče, obenem pa kot javna oseba podajaš omejujoče izjave ter obsojaš ljudi, ki živijo drugače in na drugačen način vključujejo izobraževanje v življenja svojih otrok? To pa pomeni za družbo tudi sooblikovanje negativnega mnenja in podpihovanja, da ne omenjamo diskriminacije, ki ga ob tem ustvarjajo ravno tisti, ki naj bi se ukvarjali z vgojo in izobraževanjem.

Tak način razmišljanja in taki ljudje so med glavnimi razlogi, zakaj otroka nikoli več ne bom dala v nobeno slovensko javno šolo.

Ker ta sistem ubija človeskost tako v otrocih kot v učiteljih.