Prvi njegov SDE in RCE dan v osnovnošolskem obdobju življenja

Novice so polne čudovitih zgodb o prvem šolskem dnevu otrok, ki so si ob podpori staršev izbrali šolanje v šoli ali na domu. Lepo je, da imajo možnost izbire znotraj šolskega okvirja, ter da način šolanja in ocenjevanja ustreza vsakemu učencu, ki prestopa prag v taki ali podobni obliki. Naša družina pa je nekoliko neobičajna in drugačna. Že pet let in pol se ukvarjamo z aplikativnim izobraževanjem (ang. self-directed approach), pri čemer smo vložili precej zasebnega kapitala v lastno iniciativo, da bi lahko otrokom nudili samousmerjeno izobraževanje že v predšolskem obdobju. Ta način sem spoznala že prej, ko sem odšla v tujino s študijskih letih,v zadnjih letih pa sem aktivnejša tudi pri Alliance for self-directed education, kjer sem tudi v vlogi prostovoljke.

Seveda želiva ta način izobraževanja ohraniti tudi v prihodnje, kajti nehumano in nelogično bi bilo, da nekaj, kar gradiš na povsem drugih metodah in predpostavkah kot javno šolstvo – še posebej od februarja 2024 naprej – zanemariš in s tem postaviš svojega otroka na drugo mesto. Naš prvi šolski dan je bil obarvan zato z izletom v naravo, saj izhajajoč iz konsenza z otrokom ustvarjaš dinamiko v družini na način, da je vsem prijetna.

Odločitev, kako živeti prvi šolski dan za otroka v prvem razredu, se je razvijala sproti. Kot običajna družina, ki se vsaj malo posveča otroku, smo se o odločitvah skupaj pogovorili. Najpomembneje je, da ima otrok možnost izraziti svojo voljo in želje, ter da se vsi na koncu strinjamo z odločitvijo.

Ker se obdobje zmajev in dinozavrov kar prepleta z vsebino pri Tempelj zmaja Lintverna je bilo povsem samoumevno, da izvedemo krajši izlet tja.

Pomembno je poudariti, da je odločitev posledica naslednjih zelo pomembnih kombinacij občutljivih vidikov v odnosu do mladoletnega otroka:

- kje in ob kom se počuti (ne)varno,

- kako želi preživljati svoj čas in s kom,

- na kakšen način lahko izrazi svoje mnenje ter kako lahko sooblikuje rešitve in miselne procese deležnikov v pogovoru.

Izlet je ponudil številne možnosti za izobraževanje tudi za nas, starše. Dolga študijska leta, služba in materinstvo so pripomogla k temu, da so se naše mentalne kapacitete zmanjšale in da smo pozabili na preprosta znanja, ki smo jih nekoč poznali. Zaradi neuporabe so ta znanja izgubila svojo vrednost in vsebino.

Ob sprehajanju ob opoldanskem soncu je bil zelo zanimiv občutek hoditi, ne da bi srečali kogarkoli. Imeli smo na voljo naravni bazen, igrala in sprehod po gozdu popolnoma sami. Na hitro sem pomislila, kako bi bilo lepo, če bi se lahko družili še s kom, ki se prav tako izobražuje doma. A kmalu sem začutila hvaležnost, da imamo tudi zaradi najmlajše priložnost za kakovosten in zahtevnejši sprehod skozi gozd.

Ker je fizična pripravljenost sina izjemna in je njegova telesna konstitucija zelo dobro razvita, je bila dinamika sprehoda zelo aktivna. Glavno sporočilo pa je, da igrivemu in športnemu tipu človeka težko predstavimo vsebino, če smo pri miru. Potrebno je biti izjemno potrpežljiv in spreten v retoriki, hkrati pa lahko z vztrajnostjo obravnavamo več področij hkrati. Navdušili so nas štemplji, ki so bili zelo dovršeni. Vsaka naloga je imela ob sebi tudi vajo za meditacijo in umiritev, kar je bilo zelo dobrodošlo, saj je izziv umiriti energičnega otroka, ki je navdušen nad plezanjem po palicah, drevesih in preskakovanjem čez podrto drevje. To še posebej velja, če imaš že izkušnje z gozdom, kot so podiranje dreves, kurjenje suhih vej itd.

Še vedno pod vtisom prejšnjega dne, ko smo obiskali Ribniški sejem in občudovali lesene izrezljane figure, smo na sejmu videli tudi prikaz postopka obdelave lesa z motorno žago. Ta izkušnja je dodatno povečala pomen lesenih izdelkov pri odkrivanju novih nalog. Pri evalvaciji določenih miselnih procesov opažam, da je otroku izjemno pomembno videti celoten postopek in razumeti, kako nekaj nastane. Izkušnje, ki vključujejo aktivno participacijo in lastno izbiro, imajo na njih velik vpliv. Predstavljajte si, kako velik je sejem, kjer smo se sprehodili med številnimi dejavnostmi. Posebno pozornost smo namenili stojnici z medom, saj je čebelarstvo prisotno v naši ožji družini, ter oblikovanju lesa z motorno žago. Seveda smo si ogledali tudi mažuretke, saj ne le gibanje, glasba je veliko prisotna v naši družini.

Izlet smo zaključili s skokom v bazen, kjer smo si želeli od blizu ogledati kakšno belouško, a je nismo srečali. S tem skokom v bazen simbolično zaključujem opis današnjega dne, z željo za naprej, sina, kot tudi nas kot družine sicer, ki si želi, da bi bil njegov dosedanji način izobraževanja še naprej mogoč brez nasilja v procesu izobraževanja. Na žalost tega ni mogoče doseči zaradi pomanjkanja podpore s strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ali drugače rečeno prepovedi te vrste izobraževanja, s tem pa onemogočanja dostopa do izobraževanja. Kako to razložiti skoraj šestletniku je za odraslega lahko zapleteno, vendar otroci z njihovo neomejeno širino razumevanja življenja enostavno zaključijo: Vse bo v redu in zaupaj!