Strokovna analiza stanja okoliščin za otroke, ki so se v preteklosti lahko neovirano izobraževali na domu

‍V novem šolskem letu 2024/2025 je kar nekaj sprememb glede predmetov, preverjanj znanj in seveda šolanja oziroma po novem, izobraževanja na domu (v nadaljevanju IND), kjer so spremenili kar nekaj stvari. Zaradi sprememb pa tudi omejili v praksi več otrokovih okoličin. Še posebno to se tiče tega prispevka, saj so o spremembah odločali ljudje, ki nimajo izkušenj, kar pomeni, da niso kompetentni, ker ne vedo kako poteka izobraževanje v okolju, ki je za otroka najbolj varno in pomembno, če so le starši z glavo in srcem na pravem mestu in za otroka želijo le najboljše. Ob tem pa poudarjamo, da gre v tem primeru za nadstandardno obliko izobraževanja, več o tem v nadaljevanju, zakaj.

‍Za slabovidne bralce priporočamo v poslušanje tudi posnetek iz spomladanskega srečanja.

Zaradi izrednih okoliščin v zadnjem polletju, hudih kršitev zoper nedotakljivost človekovega dostojanstva, človekovih pravic ter otrokovih pravic do izobraževanja, v javnost podajamo strokovni povzetek dejstev, pri čemer uporabljamo sistemsko komunikacijo prek zavoda Lada Center. Lada Center je prvi in edini poslovni subjekt, ki se je ob ustanovitvi zavezal k spoštovanju starševskih pravic pri izbiri izobraževanja ter otrokove pravice do svobodne oblike izobraževanja brez nasilja. Lada Center vstopa na trg s humanitarno noto, saj je bil ustanovljen z namenom ozaveščanja prebivalstva v Republiki Sloveniji v času, ko se v javnih ustanovah predlagajo zakoni, ki v vzgojno-izobraževalnih zavodih omejujejo otrokove pravice do izobraževanja.

V javnost vstopamo, ker obstajamo starši, ki si želimo drugačnega načina izobraževanja, a nam je bil ta odvzet za naše otroke. Ob tem smo ogorčeni nad sramotenjem naših vlog v javnih oddajah, v sodelovanju z gospo Rosvito Pesek in še nekaterimi drugimi. Obstajamo odgovorni in izobraženi starši, ki ne želimo vključiti svojih otrok v slovenski šolski sistem, saj menimo, da je ta nekompetenten, zastarel ter v okviru javnih storitev neučinkovit, neekonomičen in neproduktiven.

Lada Center je tu zato, da pomaga otrokom v izobraževalnem procesu na spoštljiv način, a predvsem tudi v procesu ocenjevanja, za kar smo v realnosti ugotovili, da šolski sistem tega področja ne zmore pokrivati  kakovostno. Zato smo sami poiskali rešitve za te otroke. Predvsem je Lada Center stičišče med sistemom (Centri za socialno delo bodo morali prepoznati te stiske družin) in najobčutljivejšim bitjem, mladim človekom.

V Lada Center se zelo zavzemamo za vse, kar je dobro za otroka, za njegove pravice in tudi njegov razvoj. Ker so odgovorni za šolstvo (Predlagatelji zakona iz februarja 2024 so bili tisti trenutek zaposleni in odgovorni: Darjo Felda, Janja Zupančič, Drago Kostrevc, Sandi Vrabec in drugi javni uslužbenci na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje)  v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: MZVI) drugačnega mnenja glede izobraževanja na domu kot marsikateri starši, ki vsakodnevno na vseh področjih sodelujejo in spremljajo svojega otroka, smo s pomočjo Hane Vodeb, ki je v mesecu juniju 2023 v okviru CIVILNE INICIATIVE IND, skupaj z Mojco Androjna, izvedla anketiranje, kasneje pa opravila analize stanje o IND, pripravili članek o raziskavah. 

V medijih se pogosto govori o vzgoji otrok, da v teh časih niso vzgojeni, da učitelji ne zmorejo, niti ne smejo premočno posegati v osebnost učenca, čeprav le-ta kali mir pri pouku in je nevzdržen, zadnje čase tudi o zelo pogostem nasilju otrok v šolah, ki ne znajo reševati težav mirno ali pa želijo le pokazati premoč nad nekom in biti “nad vsem”. Toda, kje se začne težava, kje je vzrok? Doma, v šoli ali pa v družbi, kjer otroci ne najdejo nekoga, ki bi ga lahko spoštovali in si želeli njegove družbe? O navezanosti otroka na starejše, v primeru starša oz. prisotnega in ljubečega starša, ki je hkrati učitelj piše in ozavešča dr. Mate Gabor (kanadski zdravnik ima izkušnje z družinsko prakso in posebno zanimanje za otroški razvoj, travme in možne vseživljenjeske vplive na fizično in duševno stanje, vključno z motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo). Otroci so preveč prepuščeni drugim ljudem in vrstnikom, kjer se pogosto ne počutijo varne in so zato nekateri odnosi prisiljeni. Tudi Dr. Gordon Neufeld je ime, ki ga v krogu Lada Center prepoznamo. Slednji je največja avtoriteta za otroški razvoj, avtor uspešnice Hold On to Your Kids in mentor slovitega dr. Gaborja Matéja. Na svoji več kot 40-letni poklicni poti je kot klinični psiholog delal z otroki, mladostniki in z zanje odgovornimi osebami. Med njegove najpomembnejše ugotovitve kliničnih študij sodi ravno spoznanje, da otroci v sodobnem svetu pogosto navezanost na družino zamenjajo za navezanost na vrstnike, ki so nezreli, neodgovorni in s tem ne predstavljajo idealnega okolja za učinkovito socializacijo. Morda za razvoj družbene odpornosti, ki pogosto rezultira v tlačenju resničnih čustev in skrivanju ranljivosti, kar dolgoročno pripelje do stisk in bolezni.

Pa da ne zaidemo preveč, starši, ki želijo IND svojih otrok si želijo biti s svojimi otroki, odločili so se, da jih bodo učili oni, prevzamejo s tem vso odgovornost za njihov izobraževalni proces, ob tem pa je zadoščeno tudi mladoletnim otrokom, saj si želijo raziskovati svet s svojimi starši, ker se jim tudi individualno posvečajo.  Z njimi so praktično ves dan. To potrjuje tudi analiza, saj je v vzorcu te analize od 200 zajetih staršev, ki predstavljajo 379 otrok kar 64 % otrok, ki se izobražuje doma in ne obiskuje skupin za učenje oz. zasebnih ustanov, kjer jih poučujejo. “Vzgoja se začne doma” je večkrat slišan stavek, ki ga strokovnjaki radi uporabljajo, tudi dolgoletni direktor Vinko Logaj (Zavod za šolstvo), ki predčasno odhaja v pokoj, je v oddaji Signal poudaril, da so starši prvi odgovorni za vzgojo otrok. Ironija je, da gospod Vinko Logaj individualiziran način izobraževanja enači z manj kakovostnim izobraževanjem, kar nam s tem pojasni le to, da se podtalno dogaja več nelogičnih dogodkov tako na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, kot Zavodu za šolstvo.

RAZISKAVA KOT DOKAZ, DA JE IZOBRAŽEVANJE NA DOMU (pred spremembo zakona) VISOKOKAKOVOSTEN NAČIN IZOBRAŽEVANJA

V vzorcu te omenjene analize so zajeti le starši, ki izobražujejo otroke na način, da sami prevzamejo odgovornost za njihovo izobraževanje, ki bodisi znotraj javnega šolskega sistema na koncu opravljajo izpite (to je 64,91% oz. 246 otrok), ali so del tujih šol, ki imajo pri preverjanju znanja drug pristop (11,61% je otrok, ki na koncu ne opravljajo izpitov na matični šoli). Le 48 otrok zajetih v vzorec se izobražuje v organizirani skupnosti in nato delajo izpite na matični šoli (12,66%),41 otrok pa se je v preteklosti šolali na domu in se ne več (10,82%). 

Naj spomnimo: Za otroke, ki so se v preteklosti, kot tudi za sedanje otroke v obstoječem novem šolskem sistemu ni namenjeno iz proračuna popolnoma nič.  Izbire do različnih vrst izobraževanja več nimajo, saj so z zakonom omejili izobraževanje otrok na javno šolski kurikulum in zato izobraževanje ni več svobodno, kar IND starše postavlja v neenak položaj v primerjavi z zasebnimi šolami, ki poleg obveznih predmetov svobodno izbirajo vsebine, ki se glede na filozofijo in pedagoško smer prilagajajo otrokom, bolj individualizirano  Kljub temu, da so IND otroci v redovalnicah zavedeni skupaj s svojimi šolskimi sošolci, ki so se odločili skupaj s starši, da obiskujejo šolske prostore, jih predstavniki izobraževalnih institucij diskriminirajo na način, da jih ne povabijo na izlete, skupne športne aktivnosti, valeto, ipd. Onemogočena so jim šolska tekmovanja in pogosto tudi stik z učiteljem, da bi ga spoznali pred izvedbo izpitov ali kakršnokoli druženje s skupnostjo sošolcev. To nekako ne gre skupaj s konceptom vzgojno-izobraževalnih institucij, ob tem, da je največji očitek predstavnikov iz vrst Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (med njimi prednjači s sovražnimi govori prav gospe Janja Zupančič, prej v vlogi ravnateljice Osnovna šola Louisa Adamiča), da so IND  otroci nesocializirani. Še več, trdijo, da imajo dokaze in raziskave za te trditve. Pa jih imajo? Le 7,6% staršev, katerih otroci imajo status IND je navedlo, da njihov otrok v matični šoli obiskuje obšolske dejavnosti, kar nakazuje na splošno manko sodelovanja s šolami. Sodelovanje šole z IND družinami do sedaj z zakonom ni bilo opredeljeno, nov zakon sodelovanja celo prepoveduje. Do sedaj so šole po svoji vesti spremljale, sodelovale, vključevale in sprejemale otroke IND, v dobrobit otroka, zdaj pa ravnatelji skladno z okrožnico (ki  ni zakon, ampak je usmeritev, ki jo je elektronsko odposlal gospod Rado Kostrevc, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo) tudi nezakonito delujejo. Na tem mestu torej pridemo do razkoraka med teorijo in prakso, da je šola vključujoča ustanova za vse otroke, in ki naj bi ne bila diskriminatorna. Uradno so osnovne šole postale institucije, ki ne želijo vključiti in socializirati otrok, ki so v redovalnicah vpisani v razrede sošolcev. Kakšno sporočilo dajejo tem otrokom? Naj na tem mestu spomnimo še, da obstajajo zelo raznoliki vzroki za odločitev staršev za IND. Pogosto je to drugačen življenjski slog družine, službena potovanja, življenje na različnih koncih sveta; kot tudi metode za poučevanje in seveda zanimanja otroka izven okvirov kurikuluma.

Glede kritik zaradi nezadostne socializacije IND otrok so analize pokazale, da so otroku zagotovljeni medgeneracijski družbeni stiki (98,8%),  starši potrjujejo, da IND otroci doživljajo manj stisk in stresa v primerjavi s šolskimi, zagotovljeni so raznoliki družbeni stiki v raznolikih situacijah, ki spodbujajo tolerantnost in sobivanje (96,9%) in so po mnenju staršev manj brezvoljni kot šolski otroci (92,5%), da starši, katerih otroci imajo status IND, svojemu otroku zagotavljajo, da se vsak teden nestrukturirano druži z drugimi otroki vsaj 2-3 ure (92%), menijo, da imajo bolje razvit lastni jaz in bolje poznajo svoje močne točke kakor šolski otroci (90,1%), se radi povezujejo in sodelujejo z drugimi,  imajo dobro razvito empatijo (89,4%), so manj konfliktni (87,7%) in se zlahka vključujejo v organizirane oblike obšolskih/pošolskih dejavnosti (82,6%). Rezultati nadpovprečno dokazujejo vse nasprotno, kar so trdili nekateri poslanci v Državnem zboru, posebej stranke Gibanje Svoboda in Levica, ko je bila odprta razprava in potrditev sprememb novih zakonov glede šolanja. Na splošno je bilo v raziskavi med analizo vzrokov za izobraževanje na domu med najpogostejšimi navedbami negativna socializacija in medvrstniško nasilje v šolah, predvsem pa prepričanja, vezana na to, da starši otrokom doma ne morejo zagotavljati boljših, bolj individualnih pogojev za intelektualno-psihološki napredek. 

Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so za medij N1 povedali, da so učenci, ki se šolajo na domu privilegirani zaradi manjšega števila predmetov, iz katerih se je ocenjevalo znanje nihče pa se ne vpraša, kaj to pomeni za učence IND, ki pišejo celoletne izpite predmetov. Le koliko učencev, ki se šolajo v šolah, bi opravilo preverjanje pozitivno, če bi dokazovali znanje iz snovi  celotnega leta? V analizah se je 75% staršev otrok IND strinjalo s trditvijo,  da je dokazovanje znanja za celotno šolsko leto naenkrat za otroka zelo zahtevno, poleg tega 73,7% teh staršev meni, da je za otroka ocenjevanje na končnih izpitih močna stresna situacija, saj je dosežen uspeh odvisen od preveč dejavnikov hkrati. Starši so odgovarjali, da so na ocenjevanjih učitelji iskali tudi neznanje otrok, otroci so pisali celoletne teste za en predmet dlje časa, kot je določeno po pravilniku, kar ni primerljivo ali enakovredno z utečenimi preverjanji znanja v šolah, po drugi strani pa so lahko imeli otroci na dan izpita slab dan ali pa tudi tremo, če so učitelja videli prvič v življenju, navsezadnje jih ocenjuje nekdo, ki ni bil sploh nikoli del izobraževalnega procesa tega otroka. Med raziskavo so bili tudi učenci, ki so prejeli dosežke na tekmovanjih v veščinah ali znanju, ki niso obvezni del učnih ciljev in dosegli nadpovprečne rezultate na primerjalnih ocenjevalnih testih. Med matičnimi šolami so bile tudi takšne, ki niso želele sodelovanja s starši in so starši imeli slabe izkušnje z njimi. Le 33,1% staršev, katerih otroci imajo status IND, se strinja s trditvijo, da matična šola podpira njihovo odločitev glede IND, večina je torej ne, kar se odraža skozi odnos učiteljev do IND otrok na izpitih. Kar 30% staršev, katerih otroci imajo status IND, je otroke že prestavilo iz matične šole drugam, pri čemer so glavni razlogi, ki jih navajajo ob odločitvi nenaklonjenost šole do IND, nekorekten, diskriminatoren odnos, nezadovoljstvo s šolo, da bi bili vpisani na šolo, ki je bolj naklonjena k razumevanju IND.

Na podlagi teh podatkov in izkušenj staršev, so le-ti ocenili, da bi jim morala država zaupati, da izpolnjujejo obvezo o izobraževanju svojih otrok in ukiniti izpite ali kakršnokoli dokazovanje dosežkov učnega procesa in omogočiti unschooling kot ga imajo nekatere države v razvitem svetu (85,9%), nekaj manj odstotkov staršev (80,4%) pa se je strinjalo, da bi ukinili izpite, te pa nadomestili s portfeljem otroka, s katerim pokaže dosežen napredek, osvojena znanja in veščine. 91,1% IND staršev si želi več svobode pri izobraževanju doma, ker v tem vidijo boljše priložnosti za kakovostnejši, otroku prilagojen IND. Samo 34,4% staršev, je bilo zadovoljnih z obliko IND pred spremembami zakona, ko je bilo potrebno šoli sporočiti IND na začetku leta, na koncu pa je otrok moral oziroma še vedno mora opravljati preverjanje znanja, prej iz osnovnih predmetov, zdaj iz vseh. Največkrat predsodki trčijo ob nezmožnost razumevanja, da otrok lahko zna vso snov tekočega leta ali celo nadgradnjo le-te, kljub temu, da ne opravlja izpita v šoli, saj celoletni izpiti niso edino merilo znanja IND otrok, ki so po tujih raziskavah nadpovprečno razgledani v primerjavi s šolskimi otroki. Pri IND so bili starši zadovoljni z akademskim napredkom otroka, napredkom pri razvoju veščin in psihološkim napredkom (vsi podatki nad 90% strinjanja), hkrati pa je otrok želel nadaljevati z IND še v prihodnje. Raziskava  o IND je potrdila, da gre za nadpovprečno izobražene starše.

Višješolsko, univerzitetno, magisterij ali doktorat (VI.-VIII. stopnja) ima 66,3% mam in 49,7% očetov otrok, ki imajo status IND. Od tega ima 39% IND-mam pedagoško smer izobrazbe. S spremembo zakona so starši postali podizvajalci javnega šolskega sistema, tako bi se morala tudi sredstva, ki so namenjena šolam, posledično dodeliti staršem, ki izvajajo izobraževanje, namesto učiteljem v šolah. Zakoreninjeno prepričanje, da bi bili ne bili starši, ki se odločajo za IND kompetentni, so glede na ugotovitve raziskave odveč.

Ker se je zakonodaja IND otrokom glede šolstva spremenila na slabše, posebej glede celoletnih izpitov iz vseh predmetov, je 83% staršev odgovorilo, da bi zahtevalo strokovno mnenje o preobremenitvi otrok. Za pričakovati je tudi, da bo z letošnjim letom upad IND učencev za cca 50%, saj je psiho-fizičen pritisk ob povečani količini celoletnih izpitov za otroke postal prehud. Prav tako se po novi zakonodaji izpiti zaradi količinske porazdelitve začnejo že s februarjem, kar ustvarja globok prepad oziroma neenakost med IND in šolskimi otroki, saj imajo šolski otroci čas za osvojeno snov do srede junija., IND otroci pa pri nekaterih predmetih le do začetka februarja. Tak urnik je vzpostavljen zato, da bi šole lahko tudi logistično izpeljale vse izpite do konca leta. S povečano količino izpitov je tudi več logistike in angažmaja s strani učiteljev, ki za dodatno delo ne prejmejo dodatnega plačila. Če dodamo k temu še predsodke oziroma nerazumevanje ali nepoznavanje IND, dobimo s povečano količino izpitov več dodatnega dela med učitelji (na vsakem izpitu so poleg učitelja še dva v komisiji). V zakonu ni opredeljenih mehanizmov, ki bi regulirali diskriminacijo IND otrok na celoletnih izpitih, ki so prepuščeni logiki in razpoloženju zaposlenih od šole do šole različno, zato ni zagotovila, da so IND otroci na celoletnih preverjanjih obravnavani enako, primerno, nediskriminatorno.

Civilna iniciativa za IND je marca 2023 na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje odgovornim Marjetki Loborec Skerl, Katji Križnar, Borisu Černilec in Borisu Zupančiču poslala predloge ureditve IND, saj imajo kot izvajalci izobraževanja na domu že dolgoletne izkušnje. Omenili so, da bi bili izpiti enaki za vse otroke, ki se izobražujejo na domu, da bi bila na ustnih izpitih možna udeležba starša kot tihega opazovalca, da bi dokazovali učne cilje in usvojene veščine s pomočjo portfelja, da bi ohranili enakopraven standard znanja otrok na domu in otrok v zasebnih šolah, da bi šole in IND družine vzajemno sodelovale in prizadevale za neodvisen inštitut, ki bi bdel nad izpiti IND in bi zagotavljal enakovredno obravnavo. Tak neodvisen inštitut bi zagotavljal primerljivost in enakovredno obravnavo, predvsem pa bi temeljil na poglobljeni analizi IND in razumevanju namesto na predsodkih, kot se to dogaja do sedaj brez “ventilov”, ki bi strmeli k dobrobiti otrok. Odgovora na njihove predloge niso prejeli. Prav tako so nekaterim strankam poslali vabila za sestanek, kjer so predstavili stališča in so bile ene od strank dokaj žaljive, sestanka pa se ni udeležila stranka Levica, kar nakazuje na odklonilen odnos do alternativnih oblik izobraževanja.  Prav tako so starši pozvali več javnih institucij, da se za IND vključi Lada Center, ker za te učence ni poskrbljeno na primeren način, a se je tudi tu naletelo na ignoranco. Obiskali so jih tudi osebno, da bi predstavili prednosti in razloge za odločitev za IND, priskrbeli informacije in podatke, da bi bolje razumeli, zakaj se starši in otroci posvečajo drug drugemu ne samo v družinskem času, ampak tudi glede izobraževanja. Nekateri so enačili IND s šolanjem na daljavo, kar je popolna razlika, saj se je drugo opravljalo med časom korone, ko so otroci ostali doma in so morali opravljati vso dnevno šolsko delo in naloge ter biti prisotni pri video predvajanjih, izobraževanje na domu pa je dnevno prilagojeno otrokovemu interesu ne glede na čas in kraj ter nima omejitve. Glavni izvajalec šolanja na daljavo je še vedno šola, pri IND  pa so starši oziroma drugi podizvajalci, s tem, da starši niso več zasebniki pri izvajanju alternativne oblike izobraževanja, ampak javno-šolski izvajalci, ne samo neplačani, ampak naj bi otroku za različne predmete zagotovili vse pripomočke na lastne stroške (kot npr. za šport razne žoge, gimnastična orodja oziroma tudi najem dvorane, kjer naj bi otrok vadil za izpite). Zato naj ob tem omenimo zaposlitveni status staršev otrok IND, kjer je največ mam otrok, ki imajo status IND, je bodisi nezaposlenih (38,5%) bodisi samozaposlenih (36%). Le 14,3% mam ima zaposlitev s fiksnim delovnim časom in 11,2% s fleksibilnim delovnim časom. Od tega jih 24,2% delo opravlja od doma. V zaposlitveni strukturi očetov, jih je 39,5% samozaposlenih, le 6,4% nezaposlenih, 20,4% zaposlenih s fleksibilnim in 33,8% s fiksnim delovnim časom. 11,5% očetov dela od doma. 

Lada Center se zavzema za spoštljiv način odnos do otroka v procesu njegovega izobraževanja v osnovnošolskem obdobju, ter da ni deležen nasilja medtem ko se izobražuje glede na to, kje se izobražuje in, da mu je omogočeno samo vodeno izvajanje lastnega izobraževanja, ob podpori odraslega. Enako veljda, da ta otrok, ki je mladoleten ne doživlja prisile, ki jo enačimo v sedanjem času s psihološkim mobingom. Vzporednice lahko povezujemo v zvezi s tem tudi v študijska raziskovanja psihološke stroke, ki pa do danes ni naredila ene temeljite raziskave korelacijskih povezav med šolskim sistemom, kot tudi težavami, ki jih imajo ti otroci v odraslejši dobi. Zato je še toliko bolj pomembno opozarjati in preizpraševati kakovost izobraževanja v javnih institucijah, ob tem, da preko medijev spremljamo, kako celoten šolski sistem razpada, s predpostavko, da so problem zgolj in samo plače zaposlenih v šolskem procesu ter pomanjkanje kadra. Koliko vas je do sedaj pomislilo, da se učinki obveznega šolskega kurikuluma pokažejo skozi nasilje učencev, bodisi, da to vpliva na vzpostavljeno nasilje nad samim seboj, ali pa do sošolca, kot tudi, da je ocenjevanje in s tem povezana tekmovalnost ključen problem, ki ima za posledico slabo psihološko stanje teh mladoletnikov? Raziskava potrjuje, da je otrok bolj motiviran, če snov osvoji na podlagi svojih izkušenj (92,8%), kadar ga snov pritegne, zato se sledi njegovim interesom (90%), kaže motiviranost za branje poljubne literature (73,6% izkazuje samo motiviranost za učenje in sam prosi za razlage neke snovi (60,3%).

Starši, katerih otroci imajo status IND, navajajo, da otroci z lastnimi investicijami približno 3 ure tedensko osvajajo dodatne veščine in spretnosti, ki jih učni načrti ne zajemajo. Med njimi so dodaten tuji jezik, družboslovni predmeti, naravoslovni predmeti in dodatne veščine, ki jih predmeti ne zajemajo (vrtnarjenje, kuhanje, skrb za živali, ročne spretnosti, športne veščine, glasbeni instrumenti s teorijo, risanje in razno ustvarjanje,...) Starši se poslužujejo različnih učnih pripomočkov in materialov, med njimi je 4,1% skrbnikov izbralo kot najpogostejšo metodo pri učenju Waldorfski pristop, 5,7% skrbnikov je najvišje umestilo Montessori metode, kot najpogosteje uporabljene pri poučevanju otrok, 33,5% skrbnikov učne metode javnega šolstva (delovne zvezke, učbenike, ki so predpisani v šolah...). Kar 48,5% IND staršev je najvišje umestilo lastne metode in materiale, ki jih skrbniki doma pripravijo za otroke, ki se izobražujejo na domu. Potrebno bi bilo umestiti vidik inovacij, predvsem pa, da preko tega nastajajo nove metode izobraževanj, kar pa pomeni, da so starši, ki izobražujejo na domu pravzaprav inovatorji individualiziranih metod, ki bodo morda v prihodnje lahko ponudili primere dobrih praks. Kar pa pomeni tudi produciranje novih možnosti in vrst izobraževanj za prihodnost otrok, kar je dejansko ne vedoč z novim zakonom prepovedano, kot tudi, vnašamo to lahko samo iz vrst ustanovljenih vrst izobraževanj iz tujine v naš prostor.. Slovenska mentaliteta se kaže torej globlje tudi v tem smislu, kako bomo ustvarjali nove vrste izobraževanj, v kolikor za to niti ne bo več časa niti motivacije, hkrati pa se omejuje ljudi, da so ustvarjalni in iznajdljivi v smislu razvijanja raznoraznih pripomočkov pri poučevanju otrok. Je to res v interes komurkoli? Prav za zagotavljanje pluralnosti, inovativnosti in razvoja družbe so pomembni posamezniki, ki predstavljajo alternativni pristop k ustaljenim sistemskim principom, saj lahko iz neprehojenih poti in “oranja ledine” tudi družba, v tem primeru predstavniki šolskega sistema, črpajo navdih in znanje za napredek. Spodbuda in podpora s strani sistema bi bila za peščico IND staršev in otrok (manj kot pol procenta populacije) prav gotovo obče koristnejša tudi za družbo. Tako pa ne moremo mimo občutka, da si nova zakonodaja prizadeva k izkoreninjanju pluralnosti izobraževanja. Izjavanje IND je odgovorno dejanje, zahteva veliko dela, odrekanja in discipline in če kdo, bi morali starši IND otrok na izpitih dokazati, ali so primerni učitelji, namesto, da so otroci tisti, ki prestrežejo predsodke s strani izobraževalnih ustanov in družbe v splošnem. V razvitejših državah Evrope namesto preverjanja znanja iz snovi, šola vodi srečanja s starši, ki predstavijo učne metode, materiale in trend spremljanja razvoja otroka, tako v intelektualnem kot psiho-fizičnem smislu. Dokler je edino merilo znanja otrok uravnilovka, “piflanje” in primerjava, ni za pričakovati kreativne, solidarne in proaktivne generacije prihodnosti. 

Glede na analize učnih veščin IND otrok, kar 95% staršev meni, da šolski sistem otroku vzame preveč časa, da bi napredoval v pridobivanju znanja in veščin, ki se tičejo njegovega zanimanja. Skupaj z otroki starši dajejo prednost pri učenju življenjsko uporabnim znanjem in veščinam, duhovni rasti, psihomotoričnem in psihosocialnem razvoju otroka, potrebam in radovednostim otroka ter na splošno celovitemu pristopu do znanja. Kako poteka urnik družin, je približno razdeljeno na tretjino, ki  se na izpite pripravljajo celotno šolsko leto, druga tretjina ima fleksibilen urnik izobraževanja, ampak vseeno jasno rutino, zadnja pa pravi, da je učenje naraven proces, ki je del življenja in ne potrebuje načrtovanja, saj znanje osvajajo vse dni v letu. 

Starši so v raziskavi o IND poskusili oceniti koliko ur tedensko bere njihov otrok. Ocenjevali so različno stare otroke, po več otrok na družino. IND otroci, ki se izobražujejo na domu, berejo v povprečju med 4,7 do 7,9 ur na teden, z mediano 3,5 ur tedensko do 5 ur tedensko, kar je nadpovprečen dosežek glede na raziskave med šolskimi otroki in navedbe učiteljev, da branje in bralna pismenost med učenci v OŠ upada. Pri ocenjevanju prvega otroka, jih 56,7% bere do 5 ur tedensko, 23,4% jih bere 6-10h tedensko, 19,9% jih bere več kot 10 ur tedensko. Pri ocenjevanju drugega otroka so navajali v 61,1% branje do 5 ur tedensko, 30% od 6-10h tedensko in 8,9% več kot 10h tedensko.

Narejena je bila torej raziskava, ki dokazuje, da so negativne trditve poslancev, odgovornih na ministrstvih in Zavodu za šolstvo proti IND, popolnoma nesmiselne in nepodprte s strani analiz, ki jih do sedaj ni bilo. Tatjana Greif iz Levice je v državnem zboru povedala, da nasploh IND otrok ne more funkcionirati kot odrasla oseba, ravno zaradi socializacije, kar se nikakor ne sklada z incidenti na šolah  ki so jih povzročili v zadnjih letih učenci šol ali učitelji (npr. incident na oš, kamor je učenec prinesel s seboj oster predmet - 13.2.2024 (24 ur), učenec oš je načrtoval napad na sošolce, na kranjski šoli naj bi učitelj napadel učenca (17.10.23, Dnevnik), sošolec  sošolca zabodel tik pod vratom (3.2.2024), v oš Šmarje napad na učenca s kladivom (Delo), v Logatcu v oš aretirali učiteljico (05.02.2024. RTV SLO). Taki incidenti se uvrščajo že v razdelek škodljive in negativne socializacije v šolah, kar postaja družbeno sprejemljivo. Vztraja pa tudi vprašanje, česa vse so otroci prikrajšani, ker kakovost šolskega sistema upada. Trditve poslancev ne temeljijo na tehtnih in adekvatnih raziskavah, ki niso bile niti predstavljene v javnosti, kaj šele, da bi lahko ocenili ustreznost, veljavnost in zanesljivost merjenja.

Živimo še drugo življenje, družinsko in ne samo šolsko. Takšno vrsto izobraževanja je podprla Slovenska demokratska stranka, ki so bili razumevajoči in so se obenem spraševali, kako naj bi lahko ti otroci imeli celoletna preverjanja iz vseh predmetov in to enačili kot da bi bili maturanti. Tudi obvezno obiskovanje šole in prekinitev IND zaradi ene negativne ocene zanje ni smiselno. Tudi dr. Robert Golob je svojega otroka šolal na domu, pa se zdaj očitno izogiba le-temu in se strinja s zaostrovanjem zakona. Naj ob tem omenimo, da so spremembe zakona na 64. izredni seji 21.2.2024 v DZ podprli naslednji poslanci: Aleksander Prosen Kralj, Aleš Rezar, Andreja Kert, Andreja Rajbenšu, Andreja Živic, mag. Borut Sajovic, mag. Darko Krajnc, mag. Dean Premik, Dejan Süč, Dušan Stojanovič, Felice Žiža, Bojan Čebela, Teodor Uranič, Tereza Novak, Tine Novak, Tomaž Lah, Uroš Brežan, mag. Urška Klakočar Zupančič, Vera Granfol, Gašper Ovnik, Janja Sluga, Jernej Žnidaršič, Jožica Derganc, Jurij Lep, Katarina Štravs, Lena Grgurevič, Lenart Žavbi, Miha Lamut, dr. Mirjam Bon Klanjšček, Tamara Kozlovič, Tamara Vonta, Miroslav Gregorič, mag. Nataša Avšič Bogovič, Monika Pekošak, Lucija Tacer, mag. Rastislav Vrečko, Sandra Gazinkovski, Sara Žibrat - vsi stranka Svoboda, mag. Bojana Muršič, Jani Prednik, Jonas Žnidaršič, Soniboj Knežak, Damjan Zrim - vsi SD, Ferenc Horváth (IMNS), Nataša Sukič in dr. Tatjana Greif (obe Levica). 

Na seji Odbora za izobraževanje v DZ je predstavnica Marjana Kos Civilne iniciative za izobraževanje na domu dobila priložnost poslancem povedati, kaj si o predlagani novi ureditvi IND mislijo dejanski izvajalci te oblike izobraževanja, ni omenjenih zasebnih šol (tam ostaja vse enako), ne strinjajo se z novo ureditvijo,  ker krči njihove pravice in ustvarja diskriminacijo, s predlagano novo ureditvijo je “svoboda izobraževanja otrok postala privilegij premožnih, da bo socializacije še manj, zato ker nekateri hodijo na razne krožke, ki zdaj ne bodo več možni. Želeli so spremembe IND s pomočjo staršev iz prakse oziroma so bili na voljo za pogovor s predstavniki iniciative, kar pa ni bilo uslišano. 

Prejšnje leto, v letu 23/24 je bilo 870 IND otrok, zelo majhen odstotek, to je 0,45% šoloobveznih otrok, zato marsikomu ni jasno, komu “gre v nos” tako majhen odstotek učencev, ki se izobražujejo na domu. V primerjavi IND v tujini je odstotek višji (10%) in narašča. Temeljna ideja, s katero je bilo v Sloveniji izobraževanje na domu omogočeno, je zapisana na 77. strani 46. številke Poročevalca državnega zbora republike Slovenije z dne 31. 11. 1994: »Zakon na novo ureja zasebno šolstvo in izobraževanje na domu KOT ODSEV V VSEH DEMOKRATIČNIH DRŽAVAH PRIZNANE IN SPOŠTOVANE PRAVICE STARŠEV DO SVOBODNE IZBIRE IZOBRAŽEVANJA OTROK.« Nikjer ni bilo omenjenih otrok, da bi se lahko zaradi bolezni izobraževali doma, kar nekateri zelo radi poudarjajo. S sprejetjem zakona se je okrnila izobraževalna svoboda, ki je ena glavnih prednosti te oblike izobraževanja ter ključni dejavnik pri ohranjanju vedoželjnosti in veselja do učenja. Izvajanje javno-šolskega kurikuluma, da bi otroci dosegli na javno-šolskih preverjanjih standard nivoja, ki ga določa javna šola predstavlja omejevanje svobodne izbire izobraževanja otrok, saj šolanja v šoli ne moremo enačiti z izobraževanjem.  Omogočanje  kakovostnega izobraževanja tistim otrokom, ki iz kateregakoli razloga (bolezen, potovanje, delo staršev,...) ne morejo biti prisotni pri pouku je dodaten razlog, da bi odločevalci morali k tvorjenju zakonov povabiti in upoštevati izvajalce programov, kar so v tem primeru starši. Učenje za take otroke (bolje, itd…) ni več tako individualizirano in prilagojeno prav njim, ampak v veliki meri poenoteno z učnim procesom v šoli.

IZVEDENA JE BILA TUDI RAZISKAVA STANJA V ŠOLAH; in sicer so tukaj nekateri rezultati, ki bi jih bilo morda smiselno omeniti oz primerjati. http://www.zasss.si/index.html

“Tudi anketa aktivov svetov staršev je pokazala, da skoraj polovica staršev pogosto sodeluje pri pisanju domačih nalog. Pri določenih nalogah morajo starši po besedah Lare Romih “dejansko sodelovati”, pa čeprav menijo, da je šola otrokova obveznost in jo mora opraviti sam. “Ponekod se dogaja, da starši močno nadzorujejo šolsko delo otroka. So polno vpleteni, saj želijo, da je otrok v šoli čim bolj uspešen, kar pa zanj ni vedno pozitivno,” so nekatere ugotovitve iz omenjene raziskave, spodaj pa je navedenih še nekaj rezultatov raziskave.

Zveza aktivov svetov staršev Slovenije je ob izteku lanskega šolskega leta (2022/2023) pripravila anketo, s katero so želeli zbrati mnenja staršev o osnovni šoli. Ob tem so zapisali še: “Smo namreč v obdobju, ko se pripravljajo večje spremembe na področju osnovnega šolstva, zato želimo, da se v javnih razpravah na to temo sliši tudi glas staršev”. Anketo je izpolnilo nekaj manj kot 2.000 staršev iz vse Slovenije, za kar se vam zahvaljujemo, v nadaljevanju pa vam predstavljamo rezultate. 

‍Povzetek ankete:

1. Polovica staršev nasprotuje uvedbi drugega tujega jezika kot obveznega predmeta v osnovni šoli, četrtina se jih z uvedbo strinja.

2. Skoraj polovica staršev meni, da osnova šola otrokom ne zagotavlja dovolj uporabnega znanja za življenje, medtem ko nasprotno meni dobra četrtina staršev.

3. Dve tretjini staršev meni, da se morajo otroci v osnovni šoli učiti preveč nepomembnih podrobnosti, le desetina staršev se s tem ne strinja.

4. Polovica staršev meni, da so otroci doma preobremenjeni z delom za šolo (odstotek se viša s padcem otrokovih ocen), petina staršev se s tem ne strinja.

5. Slaba polovica staršev meni, da so preveč vpeti v šolo svojih otrok (odstotek je manjši pri starših odličnjakov in otrok, ki še nimajo ocen, občutno višji pa v ostalih skupinah), medtem ko jih dobra četrtina tega občutka nima.

6. Več kot polovica staršev meni, da bi računalništvo moralo postati obvezni predmet v osnovni šoli, vendar šele v drugi ali tretji triadi, čemur nasprotuje petina staršev.

7. Polovica staršev podpira izvajanje nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v 9. razredu, manj kot polovica se ne strinja z izvajanjem NPZ v 6. in 9. razredu, več kot polovica staršev pa ne podpira NPZ ob koncu vsake triade (3., 6. in 9. razred). Po drugi strani se četrtina staršev strinja z izvedbo NPZ ob koncu 6. in 9. razreda, šestina se jih strinja, da bi se NPZ izvajal ob koncu vsake triade, medtem ko se petina staršev ne strinja z izvajanjem NPZ tudi le v 9. razredu.

8. Polovica staršev meni, da zaradi izvajanja NPZ šole ne delajo bolje in učenci posledično ne znajo več, s čimer se ne strinja šestina staršev.

Opomba: Ostali starši so v skupini nevtralnih mnenj ter skupini, ki ni želela ali mogla odgovoriti.

Avtorji strokovnega članka:

Hana Vodeb (raziskovalka, univ. dipl. sociologinja - družboslovni informatik)

Mateja Bogataj (mama dveh IND otrok)

Klavdija Hočevar Kastelic (ustanoviteljica Lada Center, mag. posl. ved., mama SDE/RCE/IND)

‍

‍