Živimo v času, ko je znanje dostopno vsakomur, ki si ga želi imeti!

Darinka Radoja: Živimo v času, ko je znanje dostopno vsakomur, ki si ga želi imeti. Za izobraževanje lastnih otrok starši ne potrebujemo pedagoške izobrazbe, saj izobražujemo svoje otroke, ki jih nihče ne pozna bolje od nas. Ne bomo jih učili, kako se izvajajo operacije na srcu, niti kako se spravi raketo v vesolje. Ker so še otroci.

Naučiti jih moramo osnovnih veščin, s katerimi se bodo sposobni sami izobraževati in pridobivati znanje vse življenje: pisati, brati, računati in kritično razmišljati s svojo glavo. Kakovost znanja teh otrok je bistveno drugačna prav zato, ker jih starši ne pripravljamo za teste in ocene, ampak za življenje. Ne hitimo s snovjo naprej, dokler je otrok res ne obvlada, ob tem pa ohranjamo njegovo radovednost in veselje do učenja, ki v šoli ponavadi zelo hitro ugasne. Če ugotovimo, da šola našemu otroku ne more nuditi take izobrazbe kot jo zanj želimo, da se naš otrok v šoli ne počuti varnega, sprejetega, da v šoli ne napreduje kot doslej, ne razvija svojih potencialov, doživlja nepotrebne stiske in pritiske,... moramo imeti PRAVICO izbire drugačnega načina izobraževanja, pa naj bo to zasebna šola, izobraževanje na daljavo ali na domu.

Omejevanje otrok, ki se izobražujejo na domu na program javne osnovne šole je protiustavno, saj jim bo s tem odvzeta pravica do najkakovostnejše izobrazbe. Hkrati pa se bo s tem uvedla diskriminacija teh otrok napram otrokom v šolah, tako javnih kot zasebnih, saj nihče od njih ni prisiljen opravljati niti enega celoletnega izpita in njihove pravice do izbranega načina izobraževanja niso vezane na uspeh pri teh izpitih.Dokazovanje celoletnega znanja ni primerljivo s testi in ocenami, ki jih dobivajo otroci v šoli. Tako z vidika kakovosti znanja, kot z vidika psiho-fizične obremenitve otroka.

Stroka, ki ne zna ali noče znanja šolarjev na domu preverjati drugače kot s testi, ki ne upošteva znanstvenih dognanj s področja učenja in izobraževanja, ki ne prisluhne vsem udeležencem izobraževalnega procesa, se ne more imenovati pedagoška. Ljudje, ki tako zelo malo vejo o izobraževanju na domu kot poslanci Gibanje Svoboda in o njem niti nočejo ničesar vedeti kot poslanci stranke Levica, o tem tudi ne bi smeli odločati! Institut izobraževanja na domu ni nobena KAPRICA (kot smo večkrat lahko slišali vpreteklosti v DZ, kot je tudi izustila gospa Janja Zupančič), ampak zakonsko varovana pravica, ki je bila pri nas uvedena leta 1996 "kot odsev v vseh demokratičnih državah priznane in spoštovane pravice staršev do SVOBODNE izbire izobraževanja otrok". Vir: Poročevalec državnega zbora RS z dne 31.11.1994.

Kakršnokoli omejevanje te pravice je nedopustno! Starši, ki svoje otroke izobražujejo na domu, se strinjajo, da je to področje potrebno bolje urediti, a ne po zgledu bivših komunističnih ureditev, kjer ni nobene tradicije take oblike izobraževanja, ampak po zgledu naprednejših DEMOKRATIČNIH držav, v katerih izobraževanje na domu ni le dovoljeno, ampak zaželjeno, zaradi vseh pozitivnih učinkov, ki jih to prinaša tako za posameznika, kot za njegovo družino in družbo, v kateri sodeluje.V sredo se bo v izjemno hitrem in površnem postopku odločalo o prihodnosti izobraževanja na domu pri nas. Zainteresirana civilna javnost, ki se je to najbolj dotika, je poskušala narediti vse, da bi se jo upoštevalo pri urejanju tega področja, a je žal naletela na zid, ki ga ni mogoče premakniti. Zdaj lahko le še upamo na čudež.